»Ves čas se govori, da je slovenska umetnost stoletja zadaj, ampak to ni res. To samo pomeni, da ne gledamo dovolj natančno in da ne verjamemo v umetnike.«
»Nova spoznanja o na prvi pogled nepomembni in tudi ne ravno vrhunski seriji kopij segajo, zelo na široko, v številne evropske in ameriške zbirke in v opuse najpomembnejših slikarjev tistega časa.«
»Anton Ingolič, ki je bil na Okrajnem ljudskem odboru Ptuj zadolžen za kulturo, je takoj po osvoboditvi preprosto zapečatil grajska vrata, 1. maja 1946 pa so grad že odprli za muzejske obiskovalce.«
»Vse skupaj je postalo minsko polje. Slike, za katere obstaja dvom, se še vedno predstavlja kot Goyevo delo, pa naj bo to namerno ali nenamerno. Vsi si želijo, da bi šlo za originale.«
»Težave se zavedamo že dolgo. Že dalj časa se zavedamo težav, a zdaj mora vsak zase opraviti potrebne analize. Skoraj vsak muzej, ki ima kakega Goyo, ima tudi kakega problematičnega Goyo. Raztreseni so vsepovsod. V nekaterih primerih gre zelo očitno za ponaredke poznejšega nastanka, drugod pa za dela mojstrovih pomočnikov.«
»Odgovor je jasen: Goya, tako kot večina velikih umetnikov, je imel atelje s pomočniki, kar pomeni, da so bila številna platna v tem ateljeju delo drugih rok, a v javnost so jih seveda brez izjeme pošiljali z Goyevim podpisom.«
»Če se izkaže, da je slika delo pomočnika, njena vrednost seveda strmoglavi. Slikarji v senci velikih mojstrov lahko posnemajo njihovo motiviko, slog, uporabo barve, a končni izdelek nikoli ni prežet z individualnostjo in močjo izvirnega ustvarjalca.«
»V naslednjih desetih mesecih bomo dokumentirali plast za plastjo, pigment za pigmentom, nato pa na podlagi ugotovitve stanja pripravili konservatorski načrt. Šele zatem se bo začel konservatorsko-restavratorski poseg.«